Katere prednosti nudijo lesena vhodna vrata?

Les je čudovita in vsestransko uporabna dobrina, ki nam jo ponuja mati narava. Lesa imamo v Sloveniji v izobilju, saj je kar tri petine površine prekrite z gozdovi. Gre za obnovljivo surovino, kar je dodatna prednost lesa. Iz njega lahko izdelujemo praktično karkoli; od najmanjše do največje ideje. Nekje vmes najdemo tudi lesena vhodna vrata.

Les ni poseben le zato, ker gre za naraven, obnovljiv in razgradljiv vir, temveč tudi zaradi vrednote materiala. Tudi po obdelavi je to material, ki živi, diha in deluje na svojevrsten način. Oddaja poseben vonj, toplino, zaradi česar ustvarja dobro, domačno počutje v bivalnih prostorih. Iz vseh omenjenih razlogov so lesena vhodna vrata tako pogosto izbrana za prvi kontakt z objektom. Stanovalci in obiskovalci bodo zaradi edinstvenosti materiala in kvalitetne obdelave doživeli posebne občutke, ki jih ne more ustvariti noben drug material.

Lesena vhodna vrata

Varujmo okolje z izbiro ustreznih materialov za pohištvo

Lesena vhodna vrata so edina vhodna vrata s pozitivno ekološko bilanco, saj so izdelana iz povsem obnovljivega naravnega materiala. Nudijo dobro toplotno izolacijo in s tem pripomorejo k varčnosti objekta (manjši stroški centralnega ogrevanja). Izvedba vhodnih vrat je lahko standardna ali pa se odločite za nizkoenergijsko oz. pasivno izvedbo.

Pestra paleta barv, vzorcev in oblik

Kupec, ki želi lesena vhodna vrata, ima možnost bogate izbire različnih izvedb. Na voljo je ogromno barvnih odtenkov, veliko možnosti klasičnega ali modernega oblikovanja, kombiniranja z drugimi materiali … Barve, ki se uporabljajo za prekrivanje površine, so zelo dobra zaščita pred mehanskimi ter vremenskimi vplivi. Oplemenitena površina lesenih vhodnih vrat bo ob ustrezni negi veliko let ostala v prvotnem stanju in vas spravljala v zadovoljstvo vsakič, ko boste stopili skozi svoj vhod.

Kateri les je najprimernejši za izdelavo vhodnih vrat?

Najpogosteje se uporablja masivni les smreke, hrasta ali macesna, saj imajo najustreznejše lastnosti za izdelavo pohištva. Poglejmo si nekaj karakteristik omenjenih vrst lesa.

Smreka velja za najugodnejšo izbiro od naštetih. Gostota smrekovega lesa je nizka, les pa mehak. Smrekovina ni odporna proti insektom in glivam. Zmerno je odporna na vremenske pojave, po končanem sušenju je les dimenzijsko stabilen. Smreka ima neobarvano jedro, les je rumenkasto bele do rjave barve. Skobljan les ima svilnat sijaj, pogosto pa se pojavljajo smolnati žepki.

Hrast je cenovno nekoliko dražji, a zaradi kvalitete in atraktivne barve izjemno pogosto uporabljena vrsta lesa. Je zelo trajen in ima veliko elastičnost. Les se suši dobro, a počasi, saj je nagnjen k pokanju. Da se ga zelo dobro mehansko obdelovati, ne povzroča težav pri lepljenju, luženju in lakiranju. Belič se sicer ne razlikuje od jedrovine, a je zelo netrajen in se ga običajno odstrani.



Jedrovina hrasta je rumeno rjave do rjave barve in potemni. Mehka hrastovina se uporablja za rezan furnir, pohištvo, stropne in stenske obloge ter rezbarske izdelke. Trša hrastovina pa je bolj primerna za izdelke, ki morajo biti trdni in trajni – mostovi, stopnice, razne konstrukcije, stavbno pohištvo, …

Macesen je dokaj trd les in ima srednjo elastičnost. Les je malo smolnat, izredno trajen ter odporen proti znatnim vplivom iz okolja. Se dobro suši in mehansko obdeluje. Je rumenkasto bele do rdeče bele barve, meja med branikami je ostra. Uporablja se zelo na široko, tudi za zahtevnejše konstrukcije in v gradbeništvu.

Čeprav ima vsaka vrsta lesa specifične lastnosti, se povprečni kupci najpogosteje orientiramo le glede na barvo in sam izgled lesa. Lesena vhodna vrata so sicer atraktivna na pogled ne glede na to, katera barva ali vrsta lesa vam najbolj ustreza. Najbolje se ujemajo s klasično arhitekturo, vsekakor pa so zelo dobrodošla za popestritev hladnejše, moderne arhitekture. Lesena vhodna vrata so izdelana iz več slojev, dodatno pa ojačana še z okvirjem. Za dolgotrajno intenzivnost barve jih je potrebno redno vzdrževati.

Kategorija: Ostalo
Oznake:
Komentarji: Ni komentarjev